V nočnem ruskem letalskem napadu na regijo Zaporožje v jugozahodni Ukrajini je bilo ubitih najmanj 16 ljudi, 35 pa ranjenih. Novico so potrdile lokalne ukrajinske oblasti, vključno z regionalnim guvernerjem Ivanom Fedorovim, ki je na Telegramu sporočil podrobnosti o napadu. Napadi so prizadeli tudi zapor, kar so poročale agencije Reuters in AFP, sklicujoč se na ukrajinsko vojsko in guvernerja Zaporožja.

Tajska je dvakrat v enem dnevu uporabila lovce F-16 za napade na kambodžanske oborožene sile v obmebnem območju. Po navedbah tajskega ministra za zdravje je bilo v mejnih spopadih z Kambodžo ubitih enajst civilistov.

Napetosti med dvema sosednjima državama so eskalirale v oborožen spopad, pri čemer obe strani obtožujeta druga drugo za začetek sovražnosti. Poročila navajajo, da sta vojski že izmenjali strele, medtem ko so civilisti postali tarča letalskih napadov, kar dodatno zaostruje že tako kritično situacijo.

Nedavni spopadi ob meji med Tajsko in Kambodžo so terjali najmanj 12 življenj in povzročili beg več kot 40.000 ljudi. Napetosti so se stopnjevale skoraj dva meseca pred izbruhom zadnjih spopadov. Združene države so pozvale k "takojšnji" prekinitvi spopadov in zaščiti civilistov.

Izraelska letalska orožja so znova ciljala stanovanjske zgradbe v Gazi, medtem ko so očividci poročali o izraelskem obstreljevanju v Deir al-Balahu. Izraelski tanki so prodrli v južna in vzhodna območja mesta Deir al-Balah. Izrael je tudi potrdil, da so njegove sile napadle pristanišče Hodeida v Jemnu, kar kaže na širjenje konflikta izven Gaze.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Tajska je izvedla letalske napade na kambodžanske vojaške cilje ob njuni dolgo sporni meji, pri čemer je bil uporabljen bojni letal tajske vojske F-16. Ta dejanja so povečala napetosti med državama. Kambodža je zanikala tajsko različico dogodkov in obtožila tajske vojake, da so začeli napad.

V vzhodnem delu Jemna so se močno zaostrili spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Savdska bojna letala so v zadnji operaciji bombardirala položaje milic pod okriljem Združenih arabskih emiratov, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med nekdanjima zaveznikoma v jemenski državljanski vojni. Napad na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC) se je zgodil v času, ko so s severa države prodrle tudi druge kopenske enote. Ob stopnjevanju vojaških dejavnosti je guverner province Hadramut na vzhodu države izdal ostro opozorilo pripadnikom sil, povezanih z Emirati. V svojem sporočilu je zahteval, naj te sile nemudoma omejijo svoje dejavnosti in prenehajo z izzivanjem, saj bodo v nasprotnem primeru deležne nadaljnjih povračilnih ukrepov. Dogodki kažejo na globok razkol znotraj koalicije, ki se bori proti uporniškim Hutijevcem, saj se lokalni interesi in strateški cilji Rijada in Abu Dabija vse bolj razhajajo. Trenutno stanje v Jemnu ostaja izjemno nestabilno, saj notranji spopadi med frakcijami dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, so v zgodnjih jutranjih urah pretresle močne eksplozije, ki so trajale približno petnajst minut. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so napadi, ki so jih domnevno izvedle sile Združenih držav Amerike, povzročili obsežne požare ter izpade električne energije v južnih in vzhodnih delih mesta. Očividci so poročali o zvokih nizko letečih letal in helikopterjev specialnih enot, kar nakazuje na usklajeno vojaško operacijo. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom potrdil napotitev mornariške flote v Karibsko morje in nakazal možnost kopenskih napadov, ob tem pa izjavil, da so dnevi režima Nicolása Madura šteti. Nekdanji švedski zunanji minister Carl Bildt je operacijo označil za neposredno vojaško posredovanje ZDA. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je mednarodno skupnost že pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav, saj gre po njegovih besedah za neposreden napad na Venezuelo.

V ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, katerega primarni cilj je bilo zajetje predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi. Po poročanju časnika New York Times, ki se sklicuje na visoke venezuelske uradnike, so med žrtvami tako vojaki kot civilisti. Venezuelska stran je Združene države Amerike obtožila izvedbe agresivnih napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Operacija, ki se je odvila v noči na soboto, je po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa potekala brez žrtev na ameriški strani, vendar so poročila s terena razkrila visoko število smrtnih žrtev med lokalnim prebivalstvom. Trump je v izjavah potrdil, da sta bila Maduro in Floresova ujeta in odpeljana v New York, medtem ko mednarodna skupnost ostro kritizira uporabo sile in vdor na ozemlje suverene države. Humanitarno stanje v Caracasu in okolici ostaja kritično, saj so eksplozije močno poškodovale ključno infrastrukturo.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih napadov na cilje v prestolnici Caracas in treh venezuelskih zveznih državah, vendar ključna naftna infrastruktura po prvih poročilih ni bila poškodovana. Po navedbah agencij Bloomberg in Reuters, ki se sklicujeta na neimenovane vire, glavni objekti državnega podjetja Petroleos de Venezuela, S.A. (PDVSA) še naprej delujejo brez prekinitev. Vodstvo podjetja je zaposlene obvestilo, da se črpanje in predelava surove nafte nadaljujeta v običajnem obsegu, kar zmanjšuje neposredne skrbi glede večjih motenj na svetovnih energetskih trgih. Kljub temu da naftni objekti niso bili neposredne tarče, so viri potrdili, da je bilo v napadih močno poškodovano pristanišče La Guaira na karibski obali. Napadi so povzročili napetosti na naftnem trgu, saj so nekateri analitiki napovedovali dvig cen nafte nad 80 dolarjev za sod v primeru stopnjevanja vojaškega posredovanja ZDA. Trenutne razmere kažejo, da so se ZDA osredotočile na vojaške in logistične cilje, ne pa na vire preživetja venezuelskega gospodarstva, kar odraža širši geopolitični konflikt med državama, ki se je stopnjeval po lanskem zasegu tankerja z iransko nafto.

Združeno kraljestvo in Francija sta skupaj izvedli letalski napad na podzemni objekt v Siriji, ki naj bi ga uporabljala Islamska država. Napad je bil usmerjen na lokacijo severno od Palmire.

Britanske in francoske zračne sile so v skupni operaciji bombardirale podzemno skladišče orožja v Siriji, ki ga je v preteklosti uporabljala teroristična skupina Islamska država. Kot je sporočilo britansko obrambno ministrstvo, je bil napad usmerjen v preprečevanje ponovnega vzpona te ekstremistične skupine v regiji. Zahodna letala v okviru mednarodne koalicije redno izvajajo patrole nad sirskim ozemljem, da bi omejila delovanje preostalih celic Islamske države. Operacija poudarja nadaljnjo vojaško prisotnost evropskih sil na Bližnjem vzhodu kljub zmanjšani intenzivnosti spopadov v primerjavi s preteklimi leti. Napad na podzemne objekte zahteva natančno vodenje in uporabo specializiranega streliva, kar kaže na strateško naravo misije. Po navedbah uradnih virov je cilj tovrstnih akcij dolgoročna stabilizacija območja in onemogočanje logistične podpore terorističnim dejavnostim, ki bi lahko ogrozile tudi evropsko varnost.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.